Domov | Moja identiteta – kdo sem, ko nisem več vrhunski športnik?

Moja identiteta – kdo sem, ko nisem več vrhunski športnik?

AVTOR
Laura Smrekar
DATUM
Share on facebook
Share on linkedin
Share on twitter
Share on linkedin

Biti na vrhu, imeti pozornost, biti spoštovan, biti JAZ. Občutek izpopolnjenosti, sreče, samozavesti, moči. Zmage, pokali, stopničke, medalje, intervjuji, medijska pozornost, pokrovitelji. Moja identiteta = vrhunski športnik. A slej ko prej pride tudi dan, ko se zbudiš in se vprašaš: »Kdo sem? Kaj sem? Kaj znam? Kaj želim? Kaj zmorem? Kako naprej?« Pride dan in zavedanje, da vsa ta leta trdega dela, truda, energije in strasti, predanosti in vztrajnosti, odrekanja danes nimajo več smisla. Pride dan, ko nastopi praznina, tema, nemoč, žalost in občutek, ki ti vse bolj glasno govori da je konec. 

Težko je, ko izgubiš delo. Težko je, ko veš, da te ta korak še čaka. Težko je, ko si v delovnem okolju, kjer občutiš samo praznino ali celo žalost, jezo. Vsi mi »navadni« posamezniki, ki nismo nikoli okusili, kaj pomeni vrhunski šport, si lahko samo bežno predstavljamo, kaj tudi pomeni občutek izgube identitete. Prav to je namreč občutek, ki ga imajo mnogi vrhunski športniki ob zaključku športne kariere pri prehodu na novo pot. 

Po BBC-jevi raziskavi »State of Sport – Life after Sport“« iz leta 2018 se 50  športnikov ob in po zaključku športne kariere sooča z izzivi duševnega in čustvenega zdravja. Raziskava je bila opravljena med nekdanjimi vrhunskimi športniki, dejavnimi na področju nogometa, kriketa in rugbyja, zagotovo pa lahko vzporednice potegnemo tudi s športniki, ki so bili aktivni na drugih področjih. 

Nekaj ključnih ugotovitve raziskave:

  •  mnogi nekdanji športniki so se soočali z občutki izgube identitete po prehodu na novo pot;
  •  udi tisti, ki so bili že vnaprej relativno pripravljeni na končanje športne kariere, so prehod na novo življenje doživljali z globokimi občutki žalosti;
  • nekaterih so imeli večje izzive z duševnimi in drugimi motnjami oz. raznimi oblikami zasvojenosti (depresija, samopoškodovanje, zasvojenost (alkohol, igre na srečo …) in finančne težave;
  • mnogi so izpostavili, da je potrebno bistveno več vlagati v programe pomoči in podpore športnikom ob zaključku kariere pri prehodu na novo pot; 
  • le štirje od desetih nekdanjih vrhunskih športnikov s psihološkimi izzivi so poiskali tudi strokovno pomoč.

Ko govorimo o ranljivih ciljnih skupinah v odnosu do trga dela, zelo redko pomislimo tudi na vrhunske športnike. A dejstva, številke, izkušnje, pogovori s posamezniki, ki so šli čez tovrstna obdobja, nam glasno sporočajo, da potrebujejo podporo, saj v najtežjem obdobju življenja prevečkrat ostanejo sami.

Tudi zato sta nastala Zavod Vitae+ in program, ki vrhunskim športnikom ob prehodu na novo pot omogoča izrazito celostno individualno obravnavo.