Vrhunski športnik, ki je večji del svojega življenja posvetil športu, si ustvari dokaj ozek družbeni krog. Njegova razmišljanja so tako tudi po več letih, desetletjih v veliki meri nehote povezana le s tem okoljem ter znanji, vrednotami, delovnimi nalogami in njihovim načinom razporeditve v tej mreži. Na nek način je športnik zelo dobro usposobljen v skrbi za dobrobit sebe. Občutki praznine in strahu pa nastopijo v trenutku, ko pride do odločitve o koncu vloge aktivnega športnika, tekmovalca. Že sama odločitev za končanje kariere športniku predstavlja nekaj novega, neznanega in zato marsikdaj precej odlaša z odločitvijo. Največkrat mu zmanjka znanja in usposobljenosti, da pogleda izven poznanega kroga. Zaznavam, da se veliko športnikov sooča z opisano stisko.

Podpiram in cenim vsakršno podporo ter pomoč vrhunskim športnikom ob zaključku njihove športne kariere. Individualna, celostna podpora športniku v obliki osebnega coacha lahko še bolj pripomore k lažjemu soočanju in sprejemanju športnika z novo realnostjo. Tudi sam bi si takrat, ko sem sprejel tako odločitev, želel pomoči strokovnjakov. Verjamem, da je vsak uspešen športnik lahko uspešen tudi na trgu dela. Tisto, kar potrebuje v fazi prehoda na novo pot, pa je podpora strokovnjaka. Na ta način lahko športnik pri prehodu na novo pot hitreje in lažje prepozna samega sebe, lastne potenciale, se poglobljeno sooči z novo realnostjo ter razvije prijeme in tehnike, ki mu služijo kot »novi rekviziti« za življenje in delo.