Če bi me vprašali, katero vrednoto bi postavil v središče svojega razmišljanja in delovanja, bi največkrat izbral odgovornost. Preden se lotiš spreminjanja sveta, se je potrebno pogovoriti sam s sabo. Zato veliko razmišljam. Tudi o tem, koliko radosti in ponosa smo jaz, ves slovenski narod in naša država občutili ob uspehih naših vrhunskih športnikov. Koliko upanja in stiskanja pesti. Koliko oboževanja, trepljanja po ramah in navdušenja. In hkrati koliko pritiska smo uspeli generirati s svojimi pričakovanji. Ni nas zanimalo, da se samo enostransko krepita osebnost in življenje mladih ljudi, niti ne to, koliko odrekanja na vseh drugih področjih življenja je potrebnega za vrhunskost v športu. Skupaj s športniki smo drveli skozi sodobno obliko gladiatorstva, se skupaj opajali z uspehi in zmagami. Do zenita. Ko pride do upadanja moči in uspehov, pride tudi do upadanja podpore, oboževanja in »našega« zamenjamo za drugega, ki postane »naš«. S tem ni pravzaprav nič zelo narobe, vse skupaj je pač oblika naravnega življenjskega cikla v okolju vrhunskega športa. Narobe pa je to, da večina ne čuti odgovornosti pomagati vrhunskemu športniku nadomestiti tisti »sok«, ki ga je ta iz sebe iztisnil v svoje vrhunske uspehe, katerih del smo se počutili mi vsi. Večinoma ne gre za materialna sredstva, saj so danes športni uspehi tudi finančno nagrajevani, vsaj v nekaterih športnih panogah. Gre za vrzeli v socializaciji, izobrazbi, samostojnosti in spretnosti v premagovanju vsakodnevnih izzivov. Gre za obvladovanje osnovnega in golega življenja, ko odpade oklep športne organizacije ter njenih podaljškov. Ko ostanejo ljudje samo ljudje na odprtem praznem prostoru vsakdana, ki jim je pogosto tuj.
Z življenjsko sopotnico Lauro sva oba velika športna navdušenca, zato sva se veliko pogovarjala o usodi vrhunskih športnikov po zaključku njihove kariere. Začutila sva odgovornost, da dobro vrneva z dobrim. Odločila sva se, da s svojim znanjem in veščinami pomagava ljudem, ki so nama omogočili toliko veselja, čim lažje prestopiti iz enega v drug način življenja. Prepričana sva, da bo Zavod Vitae+ nagovoril veliko ljudi. Mogoče ne takih množic, kot so jih športni uspehi, zanesljivo pa dovolj, da bomo odgovorno izpolnili svoje poslanstvo.